Naša zgodba
ČAS PRED USTANOVITVIJO
Začetki kulturne dejavnosti v Sori segajo veliko pred uradno ustanovitvijo KUD OŽ Sora. Pobudniki kulturnega dogajanja v Sori so bili gasilci, največji razmah pa je kulturna dejavnost dosegla v času župnikovanja Frana Saleškega Finžgarja, ki je v Sori deloval med letoma 1908 in 1918. Leta 1910 je bilo ustanovljeno Izobraževalno društvo, ki je delovalo do leta 1933 in je vključevalo tudi kulturne dejavnosti. Med prvo in drugo svetovno vojno so krajani vsako leto pripravili eno predstavo, njen izkupiček pa so pogosto namenili gasilskemu društvu. Leta 1921 je bil v Sori ustanovljen Tekmovalni odsek organizacije Orel, ki vsebuje tudi kulturno-umetniški del z dramatiko in petjem. Tekmovalni odsek je v Sori deloval do leta 1929. Leta 1924 je bila otvoritev novega kulturnega doma, ki je bil sicer dom Izobraževalnega društva, v njem pa so nastopali tudi Orli. Dom so splošno imenovali tudi cerkveni dom, saj je zgradbo kupila cerkev. Po dograditvi tega doma so zasilni oder v gasilskem domu opustili. V letu 1936 se Orli vrnejo v Soro in organizirajo fantovski odsek ter dekliški krožek, ki delujeta do leta 1941. Znotraj krožkov sta aktivni predvsem dramska skupina in mešani pevski zbor.
Kot zanimivost lahko povemo, da je imelo društvo pogosto finančne težave, zato je igralska skupina dobila en tiskan izvod besedila, ostali pa so bili primorani svoje vloge prepisati v zvezek. Denarja prav tako ni bili za propagando, saj je takratna oblast zahtevala plačilo posebne takse. Za dogodke se je tako razvedelo le od ust do ust. Znotraj kulturnih dejavnosti pa niso bili aktivni le Sorci, ampak prebivalci celotne fare, ki je segalo od Svetja do Pungrta. Po koncu druge svetovne vojne leta 1945 je bilo tudi v Sori vse v znamenju partizanskih mitingov. Pripravljali so enodejanke, razne skeče, recitirali in peli so partizanske pesmi. Zelo dejavna je bila tudi šolska mladina, ki je poleg sodelovanja na proslavah uprizarjala tudi krajše predstave. Leto kasneje, 1946, je bilo v Sori ustanovljeno Fizkulturno društvo, ki je poleg dramatike in občasno petja gojilo tudi šport preko orodne telovadbe in krosov.
čas ustanovitve
Leta 1949 takratna oblast določi, da se morata šport in kultura ločiti. In tako dne 25.10.1949 ustanovijo Kulturno-umetniško društvo Oton Župančič Sora. Ustanovni člani društva so bili: Albin Gaber, Roman Gaber, Lovro Jamnik, Jelica Jamnik-Luštrek, Slavka Petač, Franci Plešec st., Lado Plešec in Valentin Veber – Zdravko. Društvo je poimenovano po Otonu Župančiču, saj je med ustanovnimi člani prevladovalo mnenje, da naj bo društvo poimenovano po znanem slovenskem kulturnem delavcu. Fran Saleški Finžgar, ki je bil v Sori najbolj dejaven, je bil takrat še živ in zato so se odločili za njegovega prijatelja Otona Župančiča, ki ga je v Sori tudi pogosto obiskal. Delo v društvu se po ustanovitvi ni spremenilo. Še vedno so delovali gledališčniki in pevski zbori. Čeprav je bilo društvo ustanovljeno že leta 1949, pa je bilo uradno registrirano šele 4.1.1954. Zapisov o delu v društvu med letoma 1949 in 1954 ni, prav tako pa se je zaradi prenašanja izgubil velik del arhiva do leta 1965. Informacije, ki govorijo o tem času so zbrane predvsem iz biltena ob 30 letnici društva, ki ga je pripravil ValentinVeber – Zdravko, in iz ustnih virov (kronika izhaja iz biltena ob 50 letnici KUD OŽ Sora, Iz roda v rod).
gledališka dejavnost
Kulturno umetniško društvo Oton Župančič iz Sore je že od samih začetkov, ki segajo globoko pred formalno ustanovitvijo, izjemno močno zaznamovano s pestro gledališko dejavnostjo. V teh zgodnjih obdobjih se je bogato dogajanje odvijalo v okviru cerkve in Prostovoljnega gasilskega društva, ustanovljenega leta 1905. Začetki so bili izjemno bogati, saj so ustvarili kar dve premieri na leto. Sčasoma, zlasti v času po letu 2000, se je sicer količina predstav zmanjšala, včasih tudi zaradi kadrovskih težav, kar je občasno privedlo do leta brez uprizoritve.
Za občinstvo so pripravljali tako komedije kot tragedije, ponudili pa so igre avtorjev, kot so J.B. Molière, F.S. Finžgar, I. Tavčar, M. Bučar, A. Klinar in mnogi drugi. Med otroškimi predstavami so bile posebej priljubljene Mali princ, Pepelka in Naša mala prilika, med komedijami pa Čaj za dvae, Kam iz zadreg in Boeing, Boeing. Izjemno odmeven je bil projekt sezone 1998/99 igre Lovrač, ki je združil kar 40 sodelujočih, vključeval živo glasbo Slavka Avsenika ml. in temeljil na resničnih dogodkih izpred 70 let po povesti Jana Plestenjaka.
Vodenje sekcije se je skozi čas menjavalo, režijo pa so pogosto prevzemali bodisi amaterski režiserji bodisi izkušeni igralci. Kot vidnejši ustvarjalci so se uveljavili Peter Militarov, Boštjan Luštrik Boti in Irena Svoljšak, medtem ko so vodstvo sekcije pogosto prevzemale tudi Božena Gaber, Neža Bradeško, Bernarda Podviz, Ajda Luštrek in Maja Arčon.
Gledališka sekcija je redno gostovala v krajih, kot so Reteče, Belo pri Katarini, Tržič, Radovljica, Ljubljana, Škofja Loka, Vodice in Gorenja Vas ter drugih bližnjih vaseh. Sodelovali so tudi ob večjih proslavah, kot je obletnice delovanja KUD-a, na kulturnih praznikih ter prisostvovali na prireditvah drugih sekcij, kot so pevski zbori in orglice. Že od samih začetkov so, poleg nastopov v domačem društvu, sodelovali tudi z ostalimi občinskimi društvi, kot so Svoboda Medvode, igralska skupina na Sp. Senici, OTH Pirniče in Godba Medvode, nastopali so v okviru miklavževanja v Sori ter sodelovali pri Škofjeloškem pasijonu. Za svoje gledališke dosežke so s strani Linhartovega srečanja prejeli tudi nagrade; med nagrajenci so bile Lucija Jamnik, Jerneja Podviz in Katarina Rajgelj, ki so nastopale v predstavi Boeing, Boeing.
Tudi danes je društvo zelo aktivno. Vodstvo dramske sekcije že od leta 2020 vodi Ana Veber, ki je sorško dvorano napolnila s tremi priredbami: Allo, Allo, Vesna in Ne čakaj na maj. Kulturno umetniško društvo Oton Župančič iz Sore tako še naprej bogati lokalno skupnost z raznovrstnimi kulturnimi in umetniškimi dogodki, ohranjajoč bogato tradicijo in dediščino naših prednikov.
Pevska dejavnost
Pevska dejavnost v Sori ima bogato tradicijo. V preteklosti so po župnijah obstajali cerkveni zbori, iz katerih so se kasneje razvile necerkvene pevske skupine, tako je bilo tudi v Sori. Po ustanovitvi društva v letu 1949, ko so se bolj ukvarjali z gledališko dejavnostjo, se je porodila tudi želja po sestavi pevske skupine. Jeseni leta 1952 se je zbralo 18 mož in fantov, spomladi 1953 pa so se opogumile tudi žene in dekleta, zbralo se jih je 14. Ker so dekleta hitro napredovala, so že tisto pomlad nastopile skupaj z moškim zborom, tako da je pričel delovati še mešani zbor. Zbore je vodil Mihael Gaber, mešani zbor vse do leta 1982, moški zbor do leta 1996.
Zbor je bil kar nekaj let edini necerkveni zbor v tedanji občini. S prepevanjem po okolici so pevci budili veselje do petja in s tem spodbudili, da so se ustanavljali novi zbori. Najdlje se je obdržal moški zbor, ki je neprekinjeno deloval več kot 65 let, nazadnje pod vodstvom Klemna Jerinca. Iz pevcev mešanega zbora se je razvil Mešani oktet Lipa, ki je deloval skoraj 30 let (1993 – 2022), vseskozi pod vodstvom Jane Debeljak. Pod njenim vodstvom je prepeval tudi dekliški nonet, najprej kot del folklorne dejavnosti, kasneje, od leta 1978 dalje, pa tudi kot ženski nonet. Jana je po očetu 13 let vodila tudi mešani zbor. Le-tega sta v vmesnem času vodila še Marička Perko in Andrej Benedik. Med letoma 2006 in 2011 je v okviru društva prepeval mešani pevski zbor, ki ga je vodil Urban Tozon. Štel je okoli 30 pevcev mlajše generacije. Žal pa je večina pevcev prihajala iz škofjeloškega področja, tako da niso čutili prave pripadnosti Sori in tako je zbor po petih letih prenehal z delovanjem.
Kot dopolnila k plesnim koreografijam na folklornih nastopih je od leta 1994 dalje deloval dekliški zbor, kasneje imenovan Polončice, pod vodstvom Polone Kešar. Polončice so tekom svojega skoraj petnajstletnega delovanja širile ljudsko petje tako po bližnji medvoški okolici kot tudi drugod po Sloveniji. Veliko priložnosti pa so dobile tudi za nastopanje v tujini, tako da so skupaj obiskale Švedsko, Nemčijo, Luksemburg, London … Dekleta so tudi po prenehanju delovanja ostala v stikih, saj priložnostno nastopijo tudi še danes.
V preteklem desetletju se je zbrala nova generacija mladih deklet, ki je nastopala pod imenom Kresnice, pod vodstvom Polone Trontelj Kopač. Dekleta so pripravila tri samostojne koncerte, v času delovanja pa popestrila mariskatero občino ali društveno prireditev v občini.
Zbori so nastopali največ v domačem in okoliških krajih, po občini, sodelovali na Taboru pevskih zborov, gostovali pa tudi po Sloveniji in izven nje. Vsi zbori so v glavnem prepevali slovenske ljudske in umetne pesmi, niso se preveč ozirali na skladatelje, pomembno je bilo, da je bila pesem melodična, prijetna za uho in je sedla v srce.
Skozi vsa ta leta je bila ravno pevska dejavnost ena najmočnejših v društvu. Generacije se menjajo, pevci in pevke prihajajo in odhajajo, pesem in petje pa ostajata – saj kdor poje, slabo ne misli, pa kdor poje – dvakrat moli, in kjer besedam spodleti, glasba govori… Tako so razmišljale tudi pevke, ki so se zbrale v letu 2023 in ponovno obudile prepevanje v ženskem zboru. S tem pa poskrbele, da se nadaljuje tradicija prepevanja v Sori, saj sorški KUD brez zbora, res ne more obstajati.
Ženski pevski zbor Pušelc danes sestavlja 15 pevk iz bližnje in daljne okolice, vodi pa jih Jana Debeljak. Prepevajo slovenske narodne in umetne pesmi. V letu 2023 so imele prvi samostojni koncert, ki so ga posvetile prav 70 letnici neprekinjenega petja v Sori. Imele so še več priložnostnih nastopov in v tej smeri želijo tudi nadaljevati.
folklorna dejavnost
Začetki folklorne dejavnosti v Sori segajo v leto 1973, ko je Marija Veber ustanovila otroško folklorno skupino. Marija je skupino učila in vodila približno deset let, sama pa je sestavljala tudi plesne splete. Otroci so kmalu začeli nastopati na raznih obletnicah in proslavah, za glasbeno spremljavo pa so skrbeli domači fantje. Vodenje skupine so nato opravljali Jana Gaber, Bojan Gaber in Alenka Perme (roj. Plešec). Med letoma 1987 in 1991 skupina ni delovala, njeno delovanje pa se obudi leta 1993, ko vodenje prevzame Barbara Hudeček-Kobal. Po letu 1997 pa vodenje ponovne prevzame Alenka Perme. Po letu 2000 se število otrok, ki želijo plesati folkloro toliko poveča, da razdelijo otroško skupino v dve, mlajšo in starejšo otroško skupino, kasneje pa, za kakšno leto, dodajo celo najmlajšo otroško folklorno skupino. Obe otroški folklorni skupini nato skozi leta vodijo Alenka Perme, Urška Rožanc (roj. Perme), Ana Barle in Lea Onufrija, ki med delovanjem najmlajše folkrone skupine prevzamejo tudi njeno vodenje. Obe otroški folklorni skupini delujeta še danes, mlajša pod vodstvom Ane Barle in starejša pod vodstvom Lee Onufrija.
Leta 1978 pa se je, na pobudo Valentina Zdravka Vebra, iz starejših članov otroške skupine, razvila še mladinska folklorna skupina. Vodstvo te skupine je prevzel Frans Plešec ml., učila pa sta jih Zvone Gantar in Metka Žnidar, oba iz folkrone skupine Sava v Kranju. Za krajše obdobje vmes je učenje prevzela Marija Veber ml. Mladinska folklorna skupina je pogosto nastopala s tamburaškim orkestrom Bisernica iz Reteč, ki je deloval pod vodstvom Janeza Krmelja. V obeh skupinah je prišlo do menjave generacij, zato nekaj časa ne delujeta, ponovno pa začne delovati leta 1992, ko njeno vodenje in učenje prevzameta Polona Kešar (roj. Veber) in Primož Veber. Polona in Primož sta si svoje prve folklorne izkušnje nabrala v otroški skupini pod vodstom Marije Veber. Vodenje skupine nato prevzamejo Dominik Bradeško in Tomaž Gantar, Alenka Perme, Urška Rožanc in Lea Onufrija. Tudi mladinska folklorna skupina pleše še danes pod vodstvom Lee Onufrija.
Sorški folklorniki skozi vsa leta delovanja sodelujejo na srečanjih folklornih skupin na občinski, regijski in državni ravni, popestrijo pa tudi marsikatero prireditev znotraj občine Medvode. Ljudsko plesno izročilo pa so ponesli tudi onkraj meja Slovenije, saj so gostovali na avstrijskem Koroškem, med zamejskimi Slovenci v Italiji, v Nemčiji, Avstriji, Franciji, na Švedskem in Češkem ter po državah nekdanje Jugoslavije.
Noše, s katerimi folklorniki nastopajo, so si v začetku izposojali od domačinov in drugih folklornih skupin, nato pa tekom let kupijo svoje. Danes imamo tako v našem kulturnem društvu svoje noše.
LIKOVNa dejavnost
Pomemben del kulturnega ustvarjanja v Sori predstavljajo tudi likovni ustvarjalci. Čeprav se je sekcija oblikovala šele leta 2003, pa so že dosti prej organizirali slikarske kolonije, kjer so povezali amaterske in akademske slikarje. Slikarske kolonije so bile takrat zelo odmevne, saj so se jih udeležili ugledni slikarji, organizirale pa so se tudi razstave ustvarjenih slik. V kulturnem društvu v Sori od leta 1995 dalje vsakoletno organizirajo tudi Ex-tempore, kjer je določena tema, na katero vsi slikarji narišejo sliko. Slike so nato razstavljene v galeriji, ki je nastala kot prizidek domu krajanov leta 2018. Likovna sekcija z nekaj prekinitvami deluje do leta 2015, vodili so jo Rajko Modic, Andreja Eržen in Barbara Bališ Markovič, pri delovanju pa je sodelovala tudi Nika Markovič.
ORGLICE
Sekcija Ustne harmonike v KUD »Oton Župančič« Sora deluje v društvu že od leta 2010. V letu 2009 se je Alenki Perme in takratnemu predsedniku društva Francu Plešec porodila želja, da bi orglice vpeljati v folklorne skupine. Prvi seminar v oktobru 2010 je vodil akademski glasbenik Vladimir Hrovat, ki je bil tudi umetniški vodja novoustanovljene sekcije. V začetku leta 2013 je umetniško vodenje skupine, ki se je poimenovala Sorški orgličarji, prevzel prof. Damir Fajfar. Skupaj dosegajo vidne uspehe na tekmovanjih in ocenjevanjih. V vmesnem času je vodenje za leto dni prevzel Rok Kranjc. Sekcijo sestavljajo domačini, Medvoščani. V tem obdobju so opravili več kot 280 nastopov in prevozili preko 25000 km.
Glasba, ki jo izvajajo je za igranje orglic prirejena. Prepletajo se predvsem skladbe iz narodno-zabavnega programa, popevke, ljudske in znane uspešnice, tudi klasika. Igrajo na kromatične, akord in bas ustne harmonike.
Dejavni so na lokalnem, občinskem in državnem okolju. So redni gost festivala »Ah te orglice« v Mokronogu, Mengšu in hrvaškem Gračišću. Na državnem festivalu Malih Instrumentalnih skupin v Dravogradu in državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Napev – odsev dosegajo državno raven in zlata priznanja. S festivalom »Si.in« redno sodelujejo na predstavitvah slovenske ljubiteljske kulture v tujini. Tako so gostovali že na Ohridu, v Pragi, Albanskem Draču v Budimpešti, Beneški laguni in v Sarajevu in Bratislavi. Predstavljajo se na raznih otvoritvah in prireditvah, v DSO-jih in vrtcih.
Z veseljem se odzovejo na vabila organizatorjev raznih prireditev in tako širijo prepoznavnost ustne harmonike – orglic.
Leta 2014 k igranju povabijo tudi mlade folkloriste in tako nastane nova skupina, Podmladek Sorških orgličarjev, ki se leta 2018 preimenuje v Sorške face. V začetku je vodja sekcije Zdenka Bergant, umetniški vodja pa Marjan Urbanija. Vodenje Sorških fac nato prevzame Metka Peklaj. Sorške face delujejo do leta 2022.
MIKLAVŽEVANJE v SORI
KULTURNA DEDIŠČINA
Etnološko-kulturna prireditev Miklavževanje v Sori ima dolgo in bogato tradicijo. Njeni zametki segajo že v obdobje pred drugo svetovno vojno, ko so lokalni kulturniki ustvarjali žive prizore, s poskusom pričaranja Pekla z uporabo pravega ognja. Leta 1997 je bila na pobudo Primoža in Ane Šušteršič (roj. Veber) vzpostavljena tradicionalna oblika dogodka, ki je ohranjena še danes.
Prireditev poteka vsako leto 5. decembra ob 17:17 uri v središču vasi, v parku v Sori. Dogodek se začne z nastopom instrumentalne zasedbe, sledijo pa pevske točke domačih zborov, kot so bili Sorške Kresnice, Polončice ali otroški zbor POŠ Sora. Sorška mladina ali dramska sekcija vsako leto pripravi kratko, poučno predstavo, namenjeno najmlajšim.
Osrednji del dogodka je prihod svetega Miklavža v spremstvu Sorških hudob. Miklavž nagovori otroke, jih spodbudi k dobroti in k pomoči tistim, ki jo potrebujejo, nato pa razdeli darila.
V času epidemije Covida-19, ko izvedba v živo ni bila mogoča, so Miklavževanje prenesli na družabna omrežja s krajšimi video vsebinami. Le-te si lahko pogledate na YouTube kanalu.
Namen dogodka ostaja nespremenjen: ohranjanje in oživljanje ljudskega običaja, ki se prenaša iz roda v rod. To vključuje tudi lastnoročno pripravo unikatnih mask in kostumov iz naravnih materialov. Bistvo prireditve je skupno druženje, spoznavanje in povezovanje z obiskovalci iz celotne bližnje in daljne okolice Medvod. Sorške hudobe ne ostajajo le v domači vasi, ampak pogosto sodelujejo tudi na mimohodih parkeljnov v drugih krajih, kot sta Goričane in Podkoren. Glavna pobudnika in nosilca tradicije sta Primož Šušteršič in Anže Plešec, pri izvedbi prireditve pa sta ključni tudi Pina Kopač Maletič in Ana Veber.